Rekreativni in vrhunski športnik

Državno prvenstvo se je odvilo v mojem domačem kraju v Lendavi (31.1.2009). Nanj sem se pripravil solidno, optimalno – glede na to, kolikor so mi dopuščale okoliščine. V kategriji do 73 kg sem dosegel  7. mesto.

In vendar, na količino treninga, odrekanj – časa in naporov, ki sem jih vložil v svojo pripravo na to tekmovanje se mi zdi ta rezultat preslab. Ponoči po tekmovanju sem razmišljal kje je stvar šla narobe – Sem mar ponoči pred tekmovanjem premalo spal in zaradi tega v borbi imel prepočasen odzivni čas? Sem bil preslabo tehnično pripravljen? Sem premalo delal na hitrosti in eksplozivnosti? Premalo energije v telesu?

*Moči mi vsekakor ni manjkalo, bil sem močnejši, vendar to prednost na tekmovanju nisem uspel izkoristiti. Tudi kondicijsko (kar se tiče respiratornega sistema) sem bil solidno pripravljen – ni se mi vrtelo in ni me bolelo grlo.

Pod dvom sem postavil cel svoj sistem treniranja, saj ni šlo vse po načrtu. Čeprav res nisem v položaju, da bi svoj čas 100% posvetil treniranju (ob športu tudi študiram in inoviram na poslovnem področju), verjamem, da bi lahko uspel (dosegel vsaj 3. mesto). Kljub neuspehu sem postal sedaj še bolj motiviran, da odpravim napake in pomankljivosti. Kar se tiče treningov se bom bolj osredotočil na kvaliteto samih treningov in ne kvantiteto, torej cilj mi je doseči 100% efektivnost na treningih (glede na psihofizične zmožnosti).

Spoznal sem tudi zanimivega človeka – strojnega inženirja po poklicu, ki že 3 leta preučuje šport in se ukvarja s osebnim trenerstvom – na nek način mi je dodatno odprl oči glede tega kako trenirati, da bo zanimivo in zabavno, da bo napredek največji. Še najpomembnejše, potrdil je mojo vero v to, da je možno trenirati na vrhunski način ne, da bi s tem škodil svojemu telesu dolgoročno.